Ključna beseda: razvoj mesta

»Ne, Ljubljana je ena redkih evropskih prestolnic, ki še nima dolgoročne podnebne strategije.«

»Razvoj Ljubljane že več let poteka stihijsko, brez jasne vizije in začrtane poti digitalnega in zelenega prehoda v pametno in podnebno nevtralno mesto.«

»Ob predpostavki, da bo sežigalnica grajena po najmodernejših okoljevarstvenih standardih, gradnji ne nasprotujem.«

»Ne. Infrastruktura, ki temelji na fosilnih gorivih, in 'avtocentrična' mestna politika povzročata velike izpuste toplogrednih plinov.«

»Ko grem zdaj z mestnimi svetniki na pivo, so pravzaprav vsi zelo zadovoljni in veseli. Drugo je, kaj oni govorijo za kamere in svojim potencialnim volivcem.«

»Mislim, da so ljudje takrat, ko v mestu ni bilo niti enega žerjava razen mojega, upali, da bo ta, ki zna graditi zase, ko nihče drug ne gradi, znal graditi tudi za mesto.«

»Mene je kot občana takrat motilo to, da se hitreje razvija ne samo Ljubljana, ampak da se bistveno hitreje razvijajo tudi Gradec in vsa druga mesta v Sloveniji, ki so v resnici izvajala projekte, za katere smo dobili denar iz Evrope, da bi spreminjali bivanjsko okolje na bolje.«

»Mislim, da so ljudje dobili več kot zgolj to, kar so volili. Ljudje so želeli spremembo, niso bili zadovoljni s starejšimi političnimi strukturami na strani Kanglerja in njegovim delovanjem, o katerem je bilo veliko povedanega.«

»Mestu smo vrnili vizijo razvoja, v teku je rekordno število naložbenih projektov, gradile se bodo nove četrti, prenovila železnica.«

»Zato imamo Ekscenter, kjer imamo delavnice, eksperimente, predstavitve obrti, kjer se podjetja sama predstavljajo.«

»Sadovi tega projekta bodo morda vidni čez osem, deset let. Imeli bomo generacijo, kjer bo več entuziastov za tehniko, naravoslovje, vzpostavljanje lastnega podjetja, inovacije ...«

»Lokalna podjetja, ki so zainteresirana, sodelujejo z delavnicami. Primer: podjetja, ki proizvajajo pametne hiše, sodelujejo z eksperimenti s povezljivostjo, internetnim upravljanjem lučk, vetrnic ...«

»Danes kreativna industrija v nekaterih razvitih državah predstavlja že več kot 20 odstotkov zaposlitev. Kaj je to? Morda film, drugje izdelovanje nakita, ampak vse to pride s spodbujanjem ustvarjalnosti.«

»Mi smo imeli daljše obdobje, kjer so se vsi vpisovali na to družboslovje, ker so se videli kot ekonomiste, šefe, bogataše. V resnici so danes bogataši tisti, ki se znajdejo v nekih nišnih dejavnostih.«

»To spodbujamo v Ekscentru. To še ni vse, sodelujemo s šolami, ki so odlične, recimo s Šolskim centrom Nova Gorica, ki ima tudi poklicna usposabljanja.«

»To je bilo zanemarjano in je v naši evropski družbi izgubilo status. Razen v eni državi. To ni Nemčija. To je Švica, kjer ima poklicno usposabljanje visok status. Če si mojster v Švici, imaš status skoraj plemiča.«